Del kartic z liki elementov periodnega sistema (od skupno 118), ki sta jih otroka skupaj ustvarjala med šolanjem doma. Ponosna mati. :)
Ker sem mama otroka z Aspergerjevim sindromom, je to del našega družinskega vsakdana. Tu želim deliti svojo izkušnjo in se povezati z ostalimi starši otrok s to diagnozo.
Na spletni strani društva Aspi (https://www.drustvo-aspi.si/jk-mama-osebe-s-sam/) sem našla tale zapis:
"Največji razkorak vidim v tem, da je tempo nevrotipičnih ljudi pospešen in zato neprimeren za osebe z AS. Že prej, še posebej pa po diagnozi, smo kot družina privzeli življenje brez primerjav z drugimi. Navajeni smo, da sin že od nekdaj zasleduje neke čisto svoje cilje na povsem sebi lasten način. To pomeni ne le upočasnitev, ampak predvsem sestop z avtoceste, po kateri peljejo vsi. Ne obremenjujemo se s tem, kako živijo drugi in celo tudi primerjavam z drugimi osebami z AS se izogibamo, ker je osnovna lastnost vseh oseb z AS ta, da se jih ne da stlačiti v nobene okvire, niti aspijevske ne. Le kdo pa pravi, da je potrebno to in to doseči do 30 leta in tisti in tisto do 40 ter to in ono do 60 leta? Ravno preko tega, da sina brezpogojno podpiram pri njegovih načrtih in sem vesela, da ima pogum za svoje lastne sanje, si tudi sama zase upam več in bolj drzno. (...) Moja osebna razlaga diagnoze AS je ta, da so to ljudje, ki nam širijo obzorje onkraj začrtanih in naučenih okvirov ter nam pomagajo razbijati kalupe, v katere smo se ujeli na naši lastni nevrotipični poti, na kateri smo postali bitja, ki so nekoliko preveč dobesedno in zares privzela dogovorjena pravila igre. Menim, da moramo marsikatero spremembo začeti pri sebi, ne pri aspijih."
Na spletni strani društva Aspi (https://www.drustvo-aspi.si/jk-mama-osebe-s-sam/) sem našla tale zapis:
"Največji razkorak vidim v tem, da je tempo nevrotipičnih ljudi pospešen in zato neprimeren za osebe z AS. Že prej, še posebej pa po diagnozi, smo kot družina privzeli življenje brez primerjav z drugimi. Navajeni smo, da sin že od nekdaj zasleduje neke čisto svoje cilje na povsem sebi lasten način. To pomeni ne le upočasnitev, ampak predvsem sestop z avtoceste, po kateri peljejo vsi. Ne obremenjujemo se s tem, kako živijo drugi in celo tudi primerjavam z drugimi osebami z AS se izogibamo, ker je osnovna lastnost vseh oseb z AS ta, da se jih ne da stlačiti v nobene okvire, niti aspijevske ne. Le kdo pa pravi, da je potrebno to in to doseči do 30 leta in tisti in tisto do 40 ter to in ono do 60 leta? Ravno preko tega, da sina brezpogojno podpiram pri njegovih načrtih in sem vesela, da ima pogum za svoje lastne sanje, si tudi sama zase upam več in bolj drzno. (...) Moja osebna razlaga diagnoze AS je ta, da so to ljudje, ki nam širijo obzorje onkraj začrtanih in naučenih okvirov ter nam pomagajo razbijati kalupe, v katere smo se ujeli na naši lastni nevrotipični poti, na kateri smo postali bitja, ki so nekoliko preveč dobesedno in zares privzela dogovorjena pravila igre. Menim, da moramo marsikatero spremembo začeti pri sebi, ne pri aspijih."
Česa me je naučil moj otrok o gledanju na ta svet?
